CERKEV MARIJE KRALJICE ANGELOV NA VELIKI SLEVICI

Cerkev stoji na grebenu nad vasjo. Cerkev je na tem mestu stala že v 13. stoletju. Dvorec na Veliki Slevici je prvič omenjen leta 1230, ko so ga dobili v dar stiški menihi. Zgodovinarji zagotavljajo, da je v tem času stala tukaj vsaj kapela. Zaradi turške nevarnosti je cerkev leta 1471 dobila tabor, ki je bil viden še v 19. stoletju. V povezavi s Turki na Veliki Slevici še danes živi nekaj legend. Eno je zabeležil Josip Stritar v pesmi Turki na Slevici.

 
Josip Stritar: Turki na Slevici

Čez prag na konju prirohni,
gorje, sam turški paša,
krvavi v roki meč vihti,
zdaj bije ura vaša!

Pa – čudo, čudovito, glej!
Konj ne premakne se naprej,
ne gane ga ostroga,
pribita mu je noga. 

Marija – kdo se stavi v bran! –
grozečo roko dviga;
glej, iz oči – pogled strašan! –
Ognjen plamen ji šviga.
Plašan spusti se paša v beg,
za njim neverniki vsi prek.
Oteti so kristjani, Marija svoje brani.

Na kamniti plošči pri stranskem vhodu v cerkev je po ljudskem izročilu še danes viden odtis konjskega kopita in sled udarca z bičem. 

Tudi Primož Trubar govori o Slevici v svoji Postili (1558), štiftarji naj bi na Slevici hoteli postaviti samostan, vendar jim to ni uspelo. Po Trubarjevih besedah je organizatorje doletela zaslužena kazen.

Današnja cerkev je bila zgrajena okoli leta 1680 in je posvečena Mariji – kraljici angelov. Glavna znamenitost Velike Slevice so trije baročni oltarji, ki sodijo med najlepše baročne oltarje v Evropi. Izredno lepa je tudi baročna prižnica. Orgle so bile prinesene iz farne cerkve iz Velikih Lašč in so delo mojstra Kunata.

Cerkev je na podlagi Zakona o naravni in kulturni dediščini razglašena za kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost.

CERKEV SV. LENARTA V KRVAVI PEČI

Cerkev sv. Lenarta, podružnica župnijske cerkve v Robu, je najstarejša cerkev v velikolaški občini. Cerkvica s pokopališčem leži nad vasjo Krvava peč, ki se prvič omenja leta 1425, poznogotska cerkvica sv. Lenarta pa je prvič omenjena leta 1616.

Cerkev ima čudovit lesen, barvan strop iz 16. stoletja. Leta 1826 so ga prvič obnovili. Danes je spomeniško zavarovan. Zadnje leto so potekala restavratorska dela, junija 2008 pa je bil na svoje mesto vrnjen leseni poslikani strop v prvotnih barvah. Delo so opravljali v ZVKDS, Restavratorskem centru pod strokovnim vodstvom restavratorja Vita Dolničarja. Tako je Krvava peč dobila še eno zanimivost vredno ogleda in občudovanja.

Cerkev ima več poznogotskih značilnosti: znamenito gotsko oltarno mizo, ozka in šiljasta okna, križna rebra pred vhodom in v notranjosti. Na oltarju je kip sv. Lenarta (rešitelja in zavetnika jetnikov)  z diakonskim križem. Na steni je lepo viden eden izmed dvanajstih posvetilnih križev. Na južni zunanji steni so še vedno vidni obrisi sv. Krištofa s palico.

Med drugo svetovno vojno  je bila cerkev poškodovana, vaščani pa so jo po vojni obnovili, tako da je še naprej lahko služila svojemu namenu.

Pod cerkvijo je visoko nad Iško tesnijo s skalnih čeri je čudovit razgled nad Iško sotesko. V skalnih čereh je veliko železove rude, kar daje skalam rdeč odtenek. Od tod naj bi vas dobila ime Krvava Peč. Legenda pa pravi, da so domača dekleta ob  turškem vdoru bežala in raje izbrale smrt in skočile v prepad, kot da bi jih ujeli Turki.

CERKEV SV. AHACA NA GORI

Cerkev sv. Ahaca stoji na Gori, ki se dviga nad Malim in Velikim Ločnikom pri Turjaku in sodi v širši grajski kompleks. Gora je bila poseljena že v prazgodovini, saj so tam našli ostanke starodavnega gradišča. Cerkev ima značaj srednjeveškega tabora, njena značilnost pa je ločeni cerkveni zvonik. Pomembno vlogo je odigrala v času turških vpadov kot tabor za zaščito, za opozarjanje o prihajajoči turški nevarnosti pa so tam tudi kurili kres.

Prvotna cerkev je bila šesterokotna zgradba in je obsegala le današnji prostor prezbiterija. Posvečena je bila Mariji. Šele po zmagi Andreja Turjaškega nad Turki v bitki pri Sisku na dan sv. Ahaca, 22. junija 1593, so jo posvetili sv. Ahacu in jo tudi obnovili. Poslikave v cerkvi so delo delavnice Janeza Ljubljanskega. Na kamnu s turjaškim grbom je napisana letnica 1485.

CERKEV SV. PRIMOŽA IN FELICIJANA NA ZGONČAH

Nad vasjo Zgonče na vzpetini Sveti Primož, nadmorske višine 817m, se nahaja cerkev sv. Primoža in Felicijana, podružnica župnije Rob. Od tam je lep razgled po velikolaški pokrajini in njeni širši okolici, saj pogled seže tudi do Snežnika.