Kulturno-turistična ponudba Pohodništvo

Pohodništvo

VELIKOLAŠKA KULTURNA POT

Velikolaška potKulturna pešpot Levstik - Stritar - Trubar je krožna in povezuje rojstne kraje omenjenih velikašev Retje, Podsmreko in Rašico. Dolžina celotne poti znaša 15 km, prehodite jo lahko v 5 urah zmerne hoje. Zasnovalo jo je Planinsko društvo Velike Lašče in zanjo tudi skrbi. Vsako leto v začetku junija društvo organizira pohod in rekreativni tek po Velikolaški kulturni poti, ki se začenja v Velikh Laščah in konča na Rašici.
Več o Velikolaški kulturni poti


PEŠPOT OB RIMSKIH ZAPORNIH ZIDOVIH (CLAUSTRA)

Pešpot CLAUSTRA poteka ob rimskih zapornih zidovih, ki so predstavljali utrjen državni mejni pas rimske države. Rimljani so ga dokončno postavili v 3. in 4. stoletju za obrambo pred vdirajočim ljudstvi.

Danes pot predstavlja del novonastajajoče poti, ki bo povezovala Hrvaško, Slovenijo, Itaijo in Avstrijo.
Na ozemlju občine Velike Lašče pešpot poteka po njenem zahodnem ozemlju tik nad Iško tesnijo, v celoti poteka po evropski pešpoti E6 in delno po E7. Začne  se na Lužarjih, nato pelje čez Rutarsko planoto skozi križišče evropskih pešpoti E-6 in E-7 v Predgozdu in po gozdnatem Mačkovcu skozi Krvavo Peč, kjer se po strmem pobočju mokrškega hribovja počasi približuje Iški tesni. Tesen doseže pri Vrbici v stičišču štirih občin (Velike Lašče, Cerknica, Brezovica in Ig). Tukaj se lahko odločite za nadljevanje po eni izmed treh poti: prava pot »ob rimskih zapornih zidovih« se izredno strmo dvigne na Rakiško planoto, na Rakitno (789 m) v občini Brezovica, lahko se odločite za pot ob potoku Iška v Iški Vintgar (359 m) v občini Ig ali pa strmo na Vidovsko planoto na Osredek (757 m) in v občino Cerknica.

Pot je označena z belo modro dvobojnico. Zamenjan vrstni red barv pa nas vabi k ogledu krajevnih zanimivosti, ki sicer niso na osnovni poti, ampak se nanjo vedno vračajo.

Pot z višinsko razliko 395 m je dolga 14 km in jo lahko prehodite v 5 urah zmerne hoje. Za pešpot skrbi DRUŠTVO CLAUSTRA ALPIUM IULIARUM.


UČNA GOZDNA POT TURJAK - RAŠICA

Učna gozdna pot, dolga približno 4 km, ki  povezuje med seboj naselja Turjak in Rašico, je lahno razgibana sprehajalna pot. Poteka po kolovoznih poteh in goznih vlakah. Iz Turjaka pot vodi skozi gozdove Veliko Smrečje, Jelovec in Cerovec vzhodno od vasi Mali Ločnik, do travnikov zahodno od vasi Rašica, nato pa preko logov do Trubarjeve domačije. Lahko pa se prehodi tudi v nasprotno smer, z začetkom na Rašici.

Pot je primerna za vse generacije, tudi za gorske kolesarje, še posebej pa kot naravoslovna delvanica na prostem za predšolske otroke in šolsko mladino. 

Učna gozdna pot Turjak-RašicaPot je opremljena s 24 lesenimi poučnimi tablami, informativni tabli na začetku in na koncu poti pa predstavljata zgodovino kraja, življenja narave in gozdov. Po poti nas vodijo smerokazi s posebno markacijo - LIPOVIM DREVESOM, saj so za velikolaško okolico značilne lipe s posebno obliko. Najznamenitejša je gotovo lipa pred turjaškim gradom, ki jo je pesnik France Prešeren v pesnitvi Turjaška Rozamunda preimenoval v hrast.

Del poti se prekriva (od točke hrast v skupini do točke rdeči bor) se prekriva s ti. SENENO POTJO, kakor ji pravijo domačini Rašice in Turjaka. Ime izvira iz devetnajstega stoletja, ko so grajski hlapci ter kmetje vozili seno za grajske konje na marof na Turjaku (sedanje stavbe pri avtobusni postaji) z logov od Rašice do Kneja, ki so bili takrat v lasti Auerspergov. Z razlastitvijo s starojugoslovansko agrarno reformo leta 1931 je bilo prevozov konec.


TURJAŠKA TURISTIČNA POT

Pot je krožna, dolga 15 km in je primerna za vse generacije. Na poti si lahko ogledamo veliko kulturnih in naravnih znamenitosti, pot brez ogledov prehodimo v 3 urah, z ogledi pa pot traja nekoliko dlje, približno 5 ur.

TTP se začne na Turjaku pred Domom krajanov in poteka po prvem delu Učne gozdne poti Turjak - Rašica, skozi gozd Smrečje, potem prečka regionalno cesto Kočevje - Ljubljana, se nadaljuje mimo vasi Laporje do vasi Gradež. Od tam vodi pot naprej na Sloko Goro, do gradišča, potem pa naprej v dolino Malega Ločnika, od tam pa navzgor na Goro do cerkve sv. Ahaca.

Potem se pot spusti skozi vas Mali Ločnik do avtobusne postaje in spet prečka regionalno cesto ter se po gozdu nadaljuje do Bajdinških slapov, mimo grajskega ribnika, do rudniških rovov in naprej do grobnice Turjaških na pokopališču. Po grofovi poti nas pripelje do starega gradu in do turjaškega gradu ter se zaključi na izhodišču.

Zanimivosti, ki si jih lahko ogledamo ob poti: grad Turjak, grajska kapela, Bajdinški slapovi, cerkev sv. Ahaca, ostanki gradišča na Sloki gori, sušilnica sadja in nekdanja Kogojeva hiša na Gradežu, spomenik žrtvam NOB v Smrečju ...


TURISTIČNA POT RAŠICA KUREŠČEK

Pot je nastala v sodelovanju TD Kurešček in TD Rašca ter občin Velike Lašče in Ig. Pot je dolga 12 km, večinoma položna in jo lahko prehodimo v 3 urah zmerne hoje. Primerna je za vse generacije. Izhodišče poti je lahko na Rašici ali na Kureščku. Iz Rašice vodi pot mimo Malega in Velikega Osolnika, Granjevice, Zapotoka do cerkve Kraljice miru na Kureščku. Na poti si lahko ogledamo več kulturnih in naravnih znamenitosti, panoramo krajine iz razglednih točk.

Zanimivosti, ki si jih lahko ogledamo na poti: Trubarjeva domačija, cerkev sv. Lovrenca in razgledna točka na Velikem Osolniku, kjer so bili včasih doma šmirarji, ki so kuhali šmir za osi in kolesa kmečkih vozov, Marijin kamen na poti iz Zapotoka na Kurešček, cerkev Marije, kraljice miru na Kureščku, kjer se popotniku odpre razgled po slovenski pokrajini na vse strani do kočevskih gozdov, Gorjancev, Snežnika, Julijskih Alp s Triglavom in Karavnk. 


EVROPSKI PEŠPOTI E6 IN E7

Evropski pešpoti E6 in E7 prečkata tudi slovensko ozemlje in se križata ravno na ozemlju naše velikolaške občine, v Predgozdu na rutarski planoti.

Pešpot E6 povezuje Baltik in Jadransko morje, slovenski del poti poteka od Radelj do Strunjana in je po njenem ustanovitelju poimenovana Ciglarjeva pot. Do Predgozda pripeljeta s severa dve različini pešpoti E6, ena iz iške tesni, po mokrški ravni, preko Krvave Peči in Mačkovca čez Rute na Bloke. Druga pa pripelje iz Grosuplja čez Turjak, preko vasi pod Mačkovcem, čez Mačkovec do Predgozda, kjer se združi s prvo različico poti.

Pešpot E7 povezuje Atlantik  s Črnim morjem, slovenski del pešpoti pa se imenuje od Soče do Mure. V našo občino pot pripelje s sv. Vida preko Iške do Predgozda. Od tam po rutarski planoti skupaj z E6 do vasi Naredi in potem skozi Logarje, Podsmreko do Velikih Lašč. Potem se pot nadaljuje preko Male Gore v Dobrepolje.

GEOLOŠKA POT V KOBILJI CUREK

Geološka pot v Kobilji curek vodi po gozdni cesti od sotočja Robarice in Kobiljega curka do slapa Kobilji curke in nazaj. Ob poti je 10 kontrolnih točk, ki so označene s kovinskimi številkami v modro-zeleni barvi (dleo Aleksandra Arharja). S pomočjo pregledne karte, tiskanega ali živega vodnika ter oznak v naravi jo lahko raziščemo v dveh urah.
Izhodišče poti s parkirišči je pri Parnas centru v Robu, kjer je na ogled geološki otok in so na voljo vodniki, zemljevidi, razglednice in vse dodatne informacije.
Dolžina poti: krožna pot s parkirišča - 5 km (od parkirišča do prve točke je 1 km)
Težavnost: lahka pohodna pot, možen dostop tudi s kolesi (razen točke 5, 8 ,9).
 
Več o poti si poglejte na spletni strani zavoda Parnas.
 

 

 

Napovednik dogodkov

Prijava na novice

Vnesite svoje podatke in obveščali vas bomo o novostih v našem zavodu.

slo pisateljska pot

seviqc logo4

logo-sms

 

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Preberi o tem.

Da, dovolim uporabo.

Kaj so pikotki?