Prizorišča Trubarjeva domačija Opis in zgodovina

Opis in zgodovina Trubarjeve domačije

Trubarjeva domačija je bila obnovljena v letih 1985/1986. Ideje o njeni obnovi so se pojavile že leta 1981 ob proslavi 150. obletnice rojstva Frana Levstika v Dolnjih Retjah. Največji pobudnik je bil Jože Javoršek. Leta 1983 je Občina Ljubljana Vič-Rudnik na pobudo Krajevne skupnosti Velike Lašče od zadnjega lastnika Jožeta Pečnika - Temkovega Jožeta odkupila mlin in gospodarska poslopja. Leta 1984 sta bila vas Rašica in Temkov mlin z odlokom razglašena za kulturni in zgodovinski spomenik (UL SRS, št. 15, 21.5.1984).

Sledila je obnova pod vodstvom dveh odborov: odbora za počastitev 400-letnice smrti Primoža Trubarja, ki se je kasneje preoblikoval v republiški odbor in ki ga je 21.2.1983 imenovala Občinska konferenca SZDL Ljubljana Vič-Rudnik (predsednik dr. Anton Vratuša), in Odbora za obeležitev 400-letnice smrti Primoža Trubarja pri KS Velike Lašče (predsednik Bogomir Samsa).
Obnovitvena dela je vodila skupina zanesenjakov, katere jedro so sestavljali domačini Bogomir Samsa, Janez Gruden, Anton Klinc, France Rigler  in Anton Žagar. Republiški odbor je odprl posebni žiro račun pri KS Velike Lašče za Trubarjevo spominsko zbirko. Pričela se je obsežna kulturna nabiralna akcija za ureditev domačije. Trubarjev dinar so prispevale številne delovne organizacije, kulturne skupnosti Ljubljane in Slovenije, družbene organizacije, Zveza komunistov Slovenije, združenja, društva, evangeličanska verska skupnost v Sloveniji, likovniki, zamejski Slovenci itd.

Panorama Trubarjeva domačija

Trubarjeva domačija je bila odprta 21. septembra 1986.

Lastnica Trubarjeve domačije kot naslednica Občine Vič Rudnik je Občina Velike Lašče. Od obnovitve leta 1986 je z njo upravljal KUD Primož Trubar Velike Lašče, ki je tudi začetnik zbiranja gradiva v zbirki. Z novembrom 2007 je domačija prešla v upravljanje novo ustanovljenega občinskega Javnega zavoda za kulturo in turizem Velike Lašče – Trubarjevi kraji.


Trubarjeva domačija je bila obnovljena na način, da so vsa poslopja ohranila zunanjo podobo iz časa gradnje oziroma prenove mlina v 19. stoletju.


Trubarjeva domačija stoji na bregu rečice Rašica. Sestavljajo jo spominska hiša z mlinom, žaga venecijanka, gospodarsko poslopje in kozolec.

SPOMINSKA HIŠA
Hiša z mlinom je osrednja stavba domačije. V spodnji etaži sta mlin in klet, iz prejšnjih bivalnih prostorov v zgornji etaži pa je nastala spominska soba, katere vsebina je razdeljena na tri sklope. Na zidovih je fragmentaren pregled skozi Trubarjevo življenje in delo. Z odlomki iz njegovih knjig in risbami so označeni glavne postaje njegove življenjske poti, njegovo delo - poudarek je na izidu prve slovenske knjige, in čas. V stebrih so zbrani in razstavljeni vsi posnetki Trubarjevih knjig od leta 1550 do leta 1986. V vitražnih oknih, najdragocenejšemu delu sobe, pa upodobljeni vsi najpomembnejši Trubarjevi sodobniki.
Spominska soba je bila urejena po zamisli arhitekta Marjana Lobode, nosilec scenarija pa je bil prof. Jaro Dolar v sodelovanju z različnimi muzejskimi strokovnjaki. Posnetki Trubarjevih knjig so delo Petra Štauta, vitražna okna slikarjev Tomaža Perka in Bojana Klančarja ter steklarskega mojstra Stojana Višnjarja. Besedila in slike po stenah je naslikal akademski slikar Veljko Toman.


TEMKOV MLIN
Najstarejši objekt domačije in osrednji pomnik je mlin. Zgorel je v požaru 1528, ko so vas požgali Turki. Ustno izročilo pravi, da so kmalu po požaru domačini mlin spet postavili. Od tedaj naj bi bil večkrat predelan. Današnjo zunanjo vidno podobo je dobil ob zadnji predelavi v 19. stoletju.
V času ko je deloval, je imel štiri vodna  kolesa (3 pari kamnov in stope), ki so bila pokrita z leseno streho. Ko je bila domačija odkupljena, je bil mlin v tako slabem stanju, da je bil potreben obnove. Lesena streha nad kolesi, ki je bila
sicer redkost na tem območju, se je sesedla, zato so jo ob obnovi odstranili. Hkrati so odstranili tudi dve vodni kolesi, dve pa so ponovno usposobili za prikaz delovanja mlina.
Mlin je bil obnovljen v sklopu celotne obnove domačije v letu 1986, denar za njegovo obnovo je prispevalo Žito Ljubljana.
Mlin je bil konec leta 2008 dokončno prenovljen, že leta 2006 je bil obnovljen mlinski mehanizem, narejena pa je bila tudi maketa mlinskih pogonov kot pomoč za razlago prenosa energije pri mlinih. Dela je izvedel Matjaž Debevc iz Žerovnice.
Leta 2009 je bil opremljen z dvema informativnima panojema s prikazom življenja in dela mlinarjev, delovanja mlina in postopkov mletja.


TEMKOVA ŽAGA
Temkova žaga na Trubarjevi domačiji je venecijanka samica, kar pomeni, da ima v jarmu vpet samo en žagin list. Žaga je stara več kot dvesto let in je doživela več izboljšav. Zadnja letnica na ostrešju je 1873. Je edina v prvotni obliki ohranjena žaga v dolini reke Rašice (v preteklosti jih delovalo 25).
Ob odkupu je bila žaga v tako slabem stavbnem stanju, da je bila potrebna večje obnove.  Žago je 1985/86 obnovilo Gozdno gospodarstvo Velike Lašče. Po odselitvi zadnjega lastnika, Temkovega Jožeta, leta 1975 je že močno razpadala.
Po odprtju domačije je žago dobro desetletje vzdrževal Anton Žagar, gozdar iz Velikih Lašč. V letih 2001 in 2002  je Občina Velike Lašče poskrbela za obnovo ostrešja in zamenjave kritine, obnovljeni so bili vodno kolo in notranje stene žage.
Nosilni zidovi poslopja in sobica za žagarja so zgrajeni iz kamenja, zgornji obodni zidovi pa so leseni, sestavljeni iz širokih lesenih desk. Streha je dvokapna, členjena in krita z opeko.
Ohranjen je mehanizem žage venecijanke, ki jo je mogoče od obnove vodnega kolesa v letu 2004 zopet pognati.
Zadnjič je bilo vodno kolo obnovljeno leta 2008 (Matjaž Debevc iz Žerovnice), takrat je bil poglobljen tudi jez (Agencija za vode RS).

Žaga je že od leta 2004 opremljena z ŽAGARSKO ZBIRKO in sicer so v notranjosti žage na ogled postavljene tri makete, ki predstavljajo razvoj žag venecijank: žaga na vreteno ali na koš, žaga na tribo ali na preslico in žaga venecijanka z jermenicami, ki je pomanjšana kopija Temkove žage. Že takrat so bili izdelani tudi panoji in zloženka. Makete je izdelal in Trubarjevi domačiji podaril Anton Prelesnik, dolgoletni gozdar na Kočevskem.

Žagarsko zbirko je Anton Prelesnik 2010 obnovil ter zbirko nadgradil z modelom žage s pogonom na elektriko ter s prikazom glavnih sestavnih delov žage. Preostali maketi sta bili zaščiteni s pleksi steklom.

Opremljena pa je bila tudi PEČNICA – sobica za žagarja. Ta je bila že leta 1985/1986 obnovljena v okviru obnove žage in celotne obnove Trubarjeve domačije. Notranje stene so bile že takrat prebeljene z apnom, znotraj je bila vgrajena tudi peč. V letu 2010 je bila opremljena.
Ker se originalna žagarska orodja niso ohranila, smo ročna orodja, ki jih je žagar uporabljal pri svojem delu, in ki se do novejših časov niso bistveno spremenila, pridobili na terenu v okolici s pomočjo gozdarjev in lokalnih obrtnikov. Večina predmetov je last Dušana Zekoviča. Pripadalo je njegovemu dedu, mlinarju in mizarju Ivanu Mencinu iz Dvorske vasi, ki je orodje sam izdeloval. Predmete sta darovala tudi Jože Petrič iz Škrlovice in gozdar Anton Prelesnik iz Kočevja, nekaj pa smo si jih izposodili iz Tehniškega muzeja Slovenije.


SKEDENJ
Sestavljeno gospodarsko poslopje – skedenj – je pod skupno streho nekoč združevalo hlev, kaščo in senik. Objekt je ob sanaciji ohranil zunanji videz (gabariti, materiali in značilna členitev fasad ter tlorisni razpored prostorov). V krčmi še danes najdemo nekatere izvirne elemente, kot so npr. jasli. Prav tako ima tudi skedenj ohranjene lesene nosilne stavbne elemente.
V gospodarskem poslopju je iz hleva nastala krčma, iz skednja pa galerija Skedenj. Slednja je namenjena galerijski dejavnosti, predavanjem, predstavitvam knjig, v njej pa potekajo tudi dodatni izobraževalni programi (knjigoveške in druge praktične delavnice. V nekdanji kašči je sedaj sprejemnica in prodajalna spominkov (obnovljena maja 2008).


TRUBARJEVA ČITALNICA
V sklopu domačije je bila oktobra 2002 odprta tudi Trubarjeva čitalnica nad galerijo Skedenj. Nastala je s preselitvijo spominske sobe Primoža Trubarja iz Levstikovega doma v Velikih Laščah. Trubarjeva soba, urejena 1986, je bila pravzaprav nekakšen klub, kjer so si lahko obiskovalci ogledali in prebirali knjige, ki so jih napisali Primoža Trubar, Fran Levstik in Josip Stritar, ter knjige, ki so jih drugi napisali o njih. To zasnovo poskušamo ohraniti tudi na Trubarjevi domačiji ter jo hkrati nadgraditi.
Vzpostaviti in urediti želimo neke vrste študijsko knjižnico, ki bo zajemala knjižno, slikovno, kartografsko in ostalo gradivo vezano na lokalno območje (domoznanstvena zbirka). V čitalnici je že mogoče pregledovati arhiv Trubarjeve domačije, ki je pričel nastajati leta 2006 (ob 20. letnici Trubarjeve domačije), knjige, ki so jih izdale domače inštitucije, z nekaterimi zasebnimi zbiratelji-domačini pa smo že dogovorjeni, da bodo domačiji podariti obsežno gradivo, ki se nanaša na lokalno zgodovino.
Za oživitev čitalnice je bila enkratna priložnost Trubarjevo leto, katerega so številne založbe obeležile z izdajo najrazličnejših knjig o Trubarju, o ostalih protestantskih piscih ter ostalih temah, ki so kakor koli povezani s protestantizmom in reformacijo.
Ob 500. obletnici rojstva očeta slovenske tiskane knjige se je ponudila priložnost, da založbe zaprosimo za pomoč v obliki enega izvoda knjige ali publikacije, založene v letu 2008 ali pa tudi preteklih letih.
Čitalnica obsega med drugim faksimile Dalmatinove Biblije iz leta 1994, faksimile Trubarjeve Hišne postile in ničelni izvod prve knjige prvega celovitega prevoda v slovenščino Valvazorjeve Slave vojvodine Kranjske, ki je izšla konec oktobra 2009.


KOZOLEC
V sklop domačije sodi tudi manjši kozolec s podaljšano strešino na eni strani. Izhaja iz 19. stoletja in je bil pred obnovo v zelo slabem stanju, zato ga je bilo treba utrditi. To vrsto kozolcev na velikolaškem območju redkeje srečamo, saj so pogostejši manjši, sorazmerno ozki in visoki toplarji, kriti s šotorastimi strehami (npr. Ilijev kozolec).

Lastnica Trubarjeve domačije kot naslednica Občine Vič Rudnik je Občina Velike Lašče. Od obnovitve leta 1986 je z njo upravljal KUD Primož Trubar Velike Lašče, ki je tudi začetnik zbiranja gradiva v zbirki. Z novembrom 2007 je domačija prešla v upravljanje novo ustanovljenega občinskega Javnega zavoda za kulturo in turizem Velike Lašče – Trubarjevi kraji.

Napovednik dogodkov

Prijava na novice

Vnesite svoje podatke in obveščali vas bomo o novostih v našem zavodu.

slo pisateljska pot

seviqc logo4

logo-sms

 

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Preberi o tem.

Da, dovolim uporabo.

Kaj so pikotki?